Dogovorili ste se na primer za dobavo in montažo kuhinje, oken in drugega pohištva. Ali pa je šlo za nakup izdelka, ki ga ni na zalogi?

Dobavni rok (rok izpolnitve) je zelo pomemben in je pogosto naveden že v sami ponudbi ali v pogodbi, ki jo sklene potrošnik s podjetjem. V primeru, da rok dobave v pogodbi ne bi bil določen, pa mora po Zakonu o varstvu potrošnikov podjetje izpolniti obveznost najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen, če sta se s potrošnikom dogovorila drugače.

Določitev primernega dodatnega roka za izpolnitev kot predpostavka za odstop od prodajne pogodbe

V primeru zamude z izpolnitvijo mora potrošnik, če želi od pogodbe odstopiti, podjetju najprej določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe.

Če tudi v tem roku podjetje pogodbe ne izpolni, lahko potrošnik odstopi od pogodbe, podjetje pa mu mora nemudoma vrniti vsa opravljena plačila.

Kdaj potrošnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi določil primeren dodatni rok za izpolnitev?

Po 25.a členu Zakona o varstvu potrošnikov mu tega roka ni treba določiti, če:

• podjetje zavrne dostavo blaga,
• je glede na okoliščine ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe ali
• potrošnik pred sklenitvijo pogodbe podjetje obvesti, da je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe.

Ni torej samoumevno, da se vsak rok za izpolnitev, tudi če je zapisan v pogodbi, šteje za bistveno sestavino pogodbe. To mora izhajati bodisi iz samih okoliščin ob sklenitvi pogodbe, ali pa mora potrošnik o tem podjetje obvestiti pred sklenitvijo pogodbe.

Poseben primer so nakupi prek spleta, kjer ima potrošnik po nakupu vedno pravico odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo (preko spleta). Prodajalca mora obvestiti o odstopu od pogodbe najkasneje v 14 dneh po izročitvi blaga in ga poslati nazaj prodajalcu.

Ali ste vedeli?

Po Zakonu o varstvu potrošnikov se kot prodajna pogodba šteje tudi pogodba, katere predmet so blago in storitve – t.i. mešana pogodba. Zato se tudi pri takih pogodbah uporabljajo zgoraj navedena pravila v zvezi z odstopom od pogodbe.

Za potrošnike je to lahko pomembno tudi zato, ker ima Tržni inšpektorat pristojnost, da podjetju, ki potrošniku v primeru odstopa od pogodbe nemudoma ne vrne vseh plačil, z odločbo naloži izpolnitev te obveznosti.

To pa ne velja, če je vsebina pogodbe izključno opravljanje storitev ali če prenos lastništva nad določenim blagom ni glavni namen mešane pogodbe. V teh primerih se za odstop od pogodbe uporabljajo določila Obligacijskega zakonika.