V letu 2025 je bilo v Sloveniji prijavljenih za 40,4 milijona evrov škode zaradi spletnih goljufij, kar predstavlja približno tretjino več kot leto pred tem. Pri tem ni nepomembno, da je to zgolj prijavljena škoda; žrtve prevar namreč pogosto sploh ne oddajo prijav, med drugim zaradi občutka sramu.
Vendar postati žrtev prevare ni znak naivnosti. Za prevare so namreč najpogosteje odgovorne odlično organizirane kriminalne združbe, ki delujejo kot podjetja: imajo na primer svoje klicne centre, v katerih agenti kontaktirajo žrtve z vnaprej premišljenimi scenariji pogovorov. Imajo tudi prevajalce in oblikovalce, ki lažne spletne strani izdelajo v nekaj urah. Povprečen potrošnik se tako zlahka ujame v past odlično delujoče združbe, katere edini cilj je, da pride do njegovega denarja.
Dobra novica je, da se z nekaj preprostimi navadami lahko zelo dobro zaščitimo, tudi če nismo tehnično podkovani. Ključ namreč ni v tehničnem znanju, pač v poznavanju vzorcev, ki jih goljufi uporabljajo vedno znova, pa čeprav vsakič v drugačni obliki.
Na kaj ciljajo prevaranti?
Glavni adut, na katerega ciljajo goljufi, so naša čustva. Tehnologija, ki jo uporabljajo, je najpogosteje preprosta in poceni. Njihovo najbolj dragoceno orodje je človeška psihologija.
Prevaranti skušajo vedno uporabiti vsaj enega od štirih vzvodov:
- strah (»vaš račun bo blokiran«),
- nujnost (»rok poteče danes«),
- avtoriteto (lažno se predstavijo kot banka, policija, pošta ali FURS) in
- priložnost oziroma pohlep (lahek zaslužek, vračilo davka, nagrada).
Prav zato si ni treba zapomniti vseh različnih vrst prevar. Tem je pravzaprav že zelo težko slediti, saj se vsak dan ponavljajo nove in nove.
Pomembnejše od tega je, da prepoznamo vzorce in se vedno znova vprašamo: ali me to sporočilo straši, priganja, se sklicuje na avtoriteto, ali mi obljublja nekaj, kar je preveč lepo, da bi bilo res?
Če je odgovor na katerokoli od teh vprašanj pritrdilen, se ustavite za deset minut. Nobena banka, pošta ali državni organ od vas ne bo zahteval, da nekaj uredite »takoj, sicer …«. Če je neka obveznost ali pa ponudba resnična, bo lahko počakala teh deset minut. V desetih minutah lahko preverite dejansko stanje s klicem na uradno telefonsko številko, greste na splet in preverite izkušnje drugih potrošnikov z istimi spletnimi stranmi ipd.
Kaj storiti, če ste postali žrtev prevare?
Ukrepajte takoj: obvestite svojo banko in blokirajte kartico oziroma uporabo spletne in mobilne banke in podajte prijavo policiji. Shranite vse dokaze: posnetke zaslona, sporočila, spletnega naslova, ure in zneskov.
Tri besedne zveze, ki so ključne za našo zaščito
V današnjem času, ko vedno bolj hitimo, število informacij, ki jih prejmemo v vsaki minuti, pa je vsak dan večje, je pri odločitvah, ki jih sprejemamo na spletu, dejansko upoštevati te tri besedne zveze: ustavi se, preveri, ne deli (gesel, PIN-a in enkratnih kod), bolj zahtevno, kot se morda zdi na prvi pogled. A zavestno upoštevanje vseh treh lahko naredi razliko med neuspešnim in uspešnim poskusom spletne prevare.