Plačati izdelek s klikom ali na dotik s kreditno kartico je preprosto. Tudi prepogosto: hitre oblike plačila, kot so kreditne kartice in storitve odloženih plačil »kupi zdaj, plačaj kasneje« (BNPL), zares olajšajo nakup, hkrati pa sistematično spodbujajo trošenje, ki ga ne načrtujemo. Posledica je, da imamo ob koncu meseca pogosto več izdatkov, kot smo si predstavljali – in manj denarja, kot smo načrtovali.
Kaj pomeni kratica BNPL in kako delujejo tovrstna plačila? |
|
BNPL je kratica za »Buy Now, Pay Later« oziroma »kupi zdaj, plačaj kasneje«. Gre za obliko financiranja, pri kateri nakup zaključite takoj, plačilo pa razdelite na več obrokov, najpogosteje od dveh do dvanajst. V slovenskih spletnih trgovinah se BNPL na blagajni pojavi kot ločena možnost plačila, pogosto z oznako »obročno plačilo« ali »plačaj v več obrokih«. Za razliko od klasičnega kredita odobritev poteka v nekaj minutah neposredno na telefonu ali računalniku, brez vnaprejšnjega postopka pri banki. |
Zakaj s kreditno kartico in plačili “BNPL” porabimo več?
Med plačilom s kreditno kartico in dejanskim odlivom denarja s transakcijskega računa sta dve razdalji: časovna in psihološka. Kreditna kartica nam omogoča, da denar porabimo zdaj, nakup pa dejansko poravnamo šele konec meseca; pri storitvah BNPL je podobno – nakup je zaključen takoj, plačilo pa razdeljeno na obroke.
Prav ta zamik je razlog, da pri kreditnih karticah in plačilih BNPL ne čutimo vedno prave teže potrošnje. Znanstvena spoznanja vedenjske ekonomije to potrjujejo že desetletja.
Novi podatki pa kažejo, kako močno na potrošnjo vpliva razmah storitev BNPL
- Po mednarodnih raziskavah skoraj polovica uporabnikov priznava, da prav zaradi tako enostavnega plačila opravijo več impulzivnih nakupov, podoben delež pa pravi, da skupno porabijo več, kot bi sicer.
- Še zgovornejša je rast: globalna mesečna poraba na uporabnika storitev BNPL se je v letu dni dvignila za približno 1/5. Ta psihološka zanka zadeva vse ljudi, ne le tistih z nižjimi prihodki: nenačrtovane nakupe redno opravljajo tudi tisti, ki bi si jih sicer na videz lahko privoščili.
»Kupi zdaj, premisli kasneje«
Trgovci sistematično gradijo okolje, v katerem je nakup karseda preprost: shranjeni podatki o kreditni kartici, plačilo z enim klikom, BNPL kot privzeta izbira na blagajni.
Alternativa »ne, hvala« je za en sam klik bolj oddaljena. Impulzivni nakupi praviloma izvirajo iz nekaj jasnih sprožilcev – dolgčasa, stresa ali občutka »to si zaslužim«. Prepoznavanje teh sprožilcev je polovica rešitve.
Štiri pravila, ki delujejo
- Pravilo 24 ur. Če gre za nebistven nakup, najprej prespite in se šele potem odločite, ali je res potreben in ali si ga lahko privoščite.
- Seznam pred nakupom. Pred odhodom v trgovino ali obiskom spletne strani zapišite, kaj dejansko potrebujete. Česar ni na seznamu, danes ne kupite.
- Načrtovana postavka za »nagrado«. V družinski proračun vključite postavko za nebistvene, prijetne nakupe. Ko vemo, da imamo zanje predviden znesek, je verjetnost prevelikih impulzivnih nakupov bistveno manjša.
- Pri odločanju glede financiranja, preverite EOM, ne le obrestne mere. Efektivna obrestna mera v eno samo številko združi vse stroške in je edino pravo merilo za primerjavo ponudb.
Tudi 50 € mesečno, ki bi jih sicer porabili za impulzivne nakupe, v letu dni nanese 600 € – znesek, ki bi ga sicer lahko namenili finančni rezervi ali naložbi.