SI-CERT (Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost) opozarja na velik porast spletnih oglasov, ki vodijo v finančne prevare. Oglasi se pojavljajo predvsem kot sponzorirane objave na družbenem omrežju Facebook ter na različnih novičarskih portalih.

Zloraba legitimnih oglaševalskih orodij

Zloraba legitimnih oglaševalskih orodij ni novost, saj na SI-CERT-u na tovrstne prevare opozarjajo že več let. A v zadnjem času je tovrstnih pasti na spletu vse več, vse bolje pa njihovi avtorji tudi ciljajo uporabnike, ki imajo za zaščito na voljo le malo vzvodov.

Žrtve so ne le posamezniki, ki nasedejo tovrstnim prevaram, temveč tudi posamezniki, katerih identiteto goljufi zlorabijo – zvezdniki, znane osebe, zdravniki. Opozorilo “ne nasedajte oglasom” v luči tovrstnih zlorab dobi popolnoma nov pomen.

Najpogosteje oglasi vodijo v goljufive investicijske sheme

Digitalna oglaševalska orodja omogočajo doseg širokih množic in natančno ciljanje uporabnikov glede na njihove interese. Enako velja za oglase, ki vodijo v spletne prevare.

Najbolj pogosti so oglasi za goljufive investicijske sheme, ki uporabljajo široko razpredene oglaševalske mreže na različnih spletnih mestih in medijskih portalih. Tovrstni oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja.

Investicijske prevare so po podatkih policije v letu 2024 Slovence oškodovale za več kot 19 milijonov €, pri čemer je povprečni znesek oškodovanj znašel več kot 27.000 €. Investicijske prevare so v velikem porastu tudi drugod po Evropski uniji.

Največ oglasov za goljufive investicijske sheme je na omrežju Facebook. V njih goljufi običajno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk, z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.

Dodatna nevarnost preži na žrtve spletnih prevar, ki iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja in naletijo na novo prevaro s povračilom sredstev (ang. Recovery Scam). Prevaranti se namreč v naslednjem koraku predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev in tudi oglašujejo svoje storitve na omrežju Meta. Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, na primer slovenske policije, FURS-a, različnih ministrstev, promovirajo Facebook objave o pregonu kriminalcev ter obljubljajo pomoč oškodovanim.

Žrtve morajo torej (tudi po tem, ko so že bile prevarane) paziti, da ponovno ne nasedejo prevarantom.

Oglasi za lažne spletne trgovine in vabe v skrito naročnino

Pogoste so tudi prevare z lažnimi spletnimi trgovinami. Že nekaj let je prisoten trend lažnih trgovin, ki uporabljajo ime Slovenija, Slovenia ali Ljubljana. Tako zavajajo, da gre za slovenske trgovce ali slovenska predstavništva tujih blagovnih znamk.

Tovrstne lažne trgovine so izjemno dobro optimizirane za spletne iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami. Najdemo pa tudi številne Facebook oglase, ki zlorabljajo znane slovenske trgovce.

Tretja vrsta goljufivih oglasov na omrežju Facebook (na platformi Instagram jih zaznavajo manj) so oglasi, ki vodijo v t.i. prevaro s skrito naročnino. V prevari s skrito naročnino goljufi želijo od nas izvabiti številko kreditne kartice. V drobnem tisku pa ugotovimo, da se pravzaprav naročamo na neko trivialno storitev. Simbolični znesek v višini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 €, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice.

Glede na prijave, ki jih prejmejo na SI-CERT, se za presenetljivo uspešne izkažejo oglasi, ki obljubljajo mesečne avtobusne vozovnice za le nekaj evrov. Pogosti so tudi oglasi, ki za nizko ceno obljubljajo odprodajo starih zalog oblačil, pozabljenih kovčkov na letališču, gospodinjskih aparatov ali koles.

Kaj naj storijo uporabniki?

Uporabnikom na SI-CERT-usvetujejo, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za Facebook oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in podobno.

Uporabniki naj na Facebooku preverijo razdelek Vizitka, kjer bodo našli dva pomembna podatka, in sicer čas nastanka strani in lokacijo, kjer se nahajajo upravljavci strani.

Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani pa so, na primer s Filipinov, obenem pa imajo aktivno množico oglasov, ne vzbujajo zaupanja.

Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev, kjer so očitni predvsem komentarji botov. Gre za številne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resnične osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo nek izdelek ali investicijsko priložnost.

Odgovornost v opisanih primerih se pogosto prelaga na končne uporabnike, Facebook kot eden glavnih kanalov pa za preprečevanje lažnih oglasov ne naredi dovolj. Več o oglasih, ki vodijo v prevare, preberite tukaj.