Objavljamo primer lažne kreditne pogodbe in opozarjamo, da se tovrstnim – na videz ugodnim – spletnim ponudbam izognite.
Spletni krediti ali spletne prevare?
Na spletu so pogoste “ugodne” kreditne ponudbe, ki pa so v resnici spletne prevare. Pogoji za pridobitev lažnega kredita so enostavni ali jih sploh ni, zato privabijo tiste, ki morda kredita v banki ali drugje ne morejo dobiti.
Obrestne mere so nizke, v našem primeru za 15.000 evrov posojila z ročnostjo 8 let lažni kreditodajalec ponuja 2 odstotno obrestno mero. V Sloveniji je najdaljša ročnost za potrošniški kredit sicer 7 let, povprečna obrestna mera pa trenutno znaša približno trikrat toliko. Ponudba je torej nerealno privlačna.
Primer lažne spletne kreditne pogodbe
Celoten dokument s pogodbo (PDF) >
Elementi, ki naj bi vzbujali zaupanje
V kreditni pogodbi se prevaranti sklicujejo na Zakon o potrošniških kreditih, ter navajajo objavo v Uradnem listu, navedeno je ministrstvo za pravosodje, grafično sta prisotni slovenska in italijasnska zastava. Navedeno je – zagotovo izmišljeno – ime posojilodajalca in notarja. Pogodba je napisana v polomljeni slovenščini, je nepopolna in neustrezna
Tokrat srečen razplet
Potrošnik, ki nam je pogodbo posredoval, je sumil, da gre za prevaro. Od prevarantov je prejel položnico, s katero naj bi plačal odobritev kredita. A to je le način, da prevaranti od osebe, ki želi najeti kredit, prejmejo denar. Po prvem plačilu lahko zahtevajo še dodatna plačila, denarja pa nikoli ne nakažejo.
Izognite se tovrtnim ponudbam na družbenih omrežjih in drugje na spletu in nikoli ne poresredujte svojih podatkov ter ne nakazujte denarja za odobritev kredita, aktivacijo kredita in podobno.
Potrošnik je v tem primeru pravočasno posumil na prevaro in ni bil finančno oškodovan. A lažnih kredtnih ponudb je na spletu veliko, zato svetujemo posebno previdnost.