Da so obrestne mere višje, so opazili predvsem kreditojemalci, manj zaenkrat varčevalci. Povišala se je tudi zakonsko določena zamudna obrestna mera, ki ni aktualna le takrat, ko zamujate s plačili.
Trenutna višina zamudne obrestne mere
Dolga leta je zamudna obrestna mera (ZOM) - ki je vezana na druge vrste obrestnih mer in se zato spreminja skupaj z njimi – vztrajala pri osmih odstotkih. Zamudna obrestna mera se določi dvakrat letno in velja šest mesecev. Prva sprememba je tako prišla 1. januarja letos, ko je ZOM poskočila na 10,5 odstotka. A tudi 1.7.2023 je prinesel povišanje – trenutno znaša zamuda obrestna mera 12 odstotkov, kar predstavlja 50-odstotno povišanje v primerjavi z osmimi odstotki lani.
Na kaj vpliva zamudna obrestna mera?
Prva stvar, na katero pomislimo v povezavi z zamudno obrestno mero, so seveda zamudne obresti, ki jih moramo načeloma plačati, kadar smo v zamudi z izpolnitvijo denarnih obveznosti.
A zamudna obrestna mera posredno in neposredno vpliva tudi na višine drugih obrestnih mer, v nadaljevanju podajamo dva primera:
1. Dovoljeno negativno stanje na osebnem računu
Dovoljeno negativno stanje na računu oziroma “limit” ni brezplačen, saj banka za del črpanega zneska zaračunava – relativno visoke – obresti. Banke najpogosteje obrestno mero za dovoljeno negativno stanje postavijo tik pod višino zakonsko določene zamudne obrestne mere. To pomeni, da so tudi limiti v primerjavi z lanskim letom občutno dražji – namesto 7,9 odstotne obrestne mere, računajte na 11,9 odstotno (banka lahko ponuja tudi nižjo obrestno mero za dovoljeno negativno stanje).
2. Vrednotenje oderuške obrestne mere
Obligacijski zakonik v 377. členu navaja, da “če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.”
Z dvigom zamudne obrestne mere se torej dvigne tudi višina domnevne oderuške obrestne mere. Ta je tako še do konca lanskega leta znašala 12 odstotkov (8+4), danes pa 18 odstotkov (12+6).
Tudi zaradi višjih obresti svetujemo preudarno uporabo limitov (rednih in izrednih) na osebnem računu. Če je le mogoče, se jim izognite oziroma jih koristite le, ko je to zares potrebno ter negativno stanje čim prej pokrijte.