Tretjina mladih do 30. leta je po podatkih naše spletne ankete že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Posebne študentske (in dijaške) kredite ponuja šest bank in hranilnic, pogoji pa so načeloma nekoliko ugodnejši kot pri običajnih potrošniških kreditih.

Pogoji za odobritev
Praviloma so potrebni status dijaka ali študenta, odprt račun pri banki in redni prilivi, kar pomeni štipendijo, pokojnino ali študentsko delo. Za zavarovanje kredita vsi ponudniki zahtevajo vsaj kreditno sposobnega poroka, ki bo vrnil izposojeni denar, če tega dijak ali študent ne bi zmogel. Izjema je NLB Študentski kredit do enega leta in 1.000 oziroma 2.500 evrov za študente višjih letnikov. Porok nosi enako odgovornost za plačilo kredita kot kreditojemalec, zato ga ni preprosto dobiti, nikakor pa nikogar ne smemo siliti v poroštvo. S seboj je treba prinesti osebni dokument kreditojemalca in poroka, davčno številko, potrdilo o šolanju, odločbo o dodelitvi štipendije ali pokojnine, upravno izplačilno prepoved in potrdilo o plači poroka ter izpolniti vlogo za odobritev kredita.

Tabela: Študentski krediti (kliknite za povečavo)

Do kakšnih zneskov in za koliko časa
Študentski krediti omogočajo izposojo do največ pet tisoč evrov, kar ustreza plačilu šolnine, izobraževanja, nakupu računalnika ali potovanja, čemur so ti krediti tudi namenjeni (če je le mogoče, se kreditu izogni in denar rajši privarčuj). Čas odplačila je od enega do največ treh let. Študentje višjih letnikov lahko dobijo posojilo tudi z večjim zneskom in daljšo dobo odplačila.

Cena kredita
Obrestne mere študentskih kreditov so praviloma ugodnejše od tistih pri primerljivih klasičnih potrošniških kreditih. Stroškov odobritve ni ali pa so nižji, prav tako v večini primerov ni stroška zavarovanja zaradi oblike zavarovanja – poroštva. Pri dodatnem zavarovanju je treba plačati zavarovalno premijo, strošek ocene rizika, stroške hipoteke. Kot vidimo, obresti niso edini strošek, ki ga plačamo banki, zato kreditov ne smemo primerjati (le) po obrestnih merah. Da bi lahko naredili ustrezno primerjavo, banke zaprosimo za informativne izračune: vsi krediti, ki jih želimo primerjati, morajo biti v enakih zneskih in za enaka obdobja odplačil, primerjamo pa jih po efektivni obrestni meri (EOM), ki vsebuje vse stroške, ali po skupnem znesku, ki ga mora plačati potrošnik. Najugodnejši je kredit z najnižjim EOM oziroma skupnim zneskom, ki ga moramo plačati.

Dijak, študent – pozor!
Preden se odločiš za najem kredita, obišči spletno mesto www.vemvec.si ali nam piši na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in pomagali ti bomo pri odločitvi.

Avtorica: Alina Meško