Če kredit za nakup stanovanja ali hiše zavarujete s hipoteko – kar je najbolj pogosto – banka zahteva oceno vrednosti nepremičnine, ki jo dajete za zavarovanje. Hipoteka ali zastavna pravica je namreč oblika zavarovanja kredita, ki banki zagotavlja, da se v primeru vaših neplačil kreditnih obrokov poplača iz predmeta zavarovanja – v tem primeru stanovanja ali hiše, ki gre na dražbo. Za banko je zato ocena vrednosti nepremičnine bistvenega pomena, določa pa jo tudi zakon.

Z vidika banke ni smiselno, da vam posodi več denarja kot ga z zavarovanjem lahko dobi nazaj – kredit torej ne bo nikoli višji od vrednosti nepremičnine, ki jo zastavljate. Večina bank odobri kredit do 70 ali 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, kar pomeni, da morate razliko pokriti iz prihrankov (ali si jo izposoditi drugje). Razmerje med kreditom in vrednostjo nepremičnine označuje angleška kratica LTV, ki pomeni »loan to value« oziroma »(višina) kredita : vrednost (nepremičnine)«.

Kolikšen je strošek ocene vrednosti nepremičnine in kdo jo plača

Strošek ocene vrednosti nepremičnine je okrog 250 evrov, odvisno od banke ali hranilnice. Banke imajo svoje cenilce in pri njih praviloma vztrajajo (vrednost nepremičnine sicer lahko ocenijo tudi na podlagi ocene Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS)). Banka vam mora na vašo zahtevo zagotoviti brezplačen izvod cenitve nepremičnine.

Strošek cenilca nosi kreditojemalec, torej tisti, ki najame kredit in ne banka - pri najemu hipotekarnega kredita ga morate upoštevati. Ocena vrednosti nepremičnine, enako kot ocena vaše kreditne sposobnosti, pomeni omejitev višine kredita. Trenutno so cene nepremičnin na trgu visoke, a ne računajte, da bo taka tudi ocena vrednosti nepremičnine – skoraj zagotovo bo nižja, kar pomeni nižji kredit. S tem se banka zavaruje pred prevelikimi padci cen in poveča verjetnost, da bo posojeni denar dobila povrnjen.