Ste se kot potrošnik znašli v situaciji, ko ne morete več odplačevati obročnih plačil opravljenih nakupov ali drugih dolgov, prodajalec pa vam grozi z izvršbo? Ste mogoče v sporu s prodajalcem glede skladnosti izdelka, ta pa vam grozi z izvršbo, če takoj ne poravnate računa?

Nekatera podjetja, upravičeno ali neupravičeno, uporabljajo grožnje z izvršbami in tožbami za zastraševanje potrošnikov, ti pa so običajno premalo informirani, da bi lahko učinkovito zaščitili in uveljavljali svoje pravice.

Kaj torej storiti, ko prejmemo grožnjo z izvršbo ali celo izvršbo samo? V tokratnem članku predstavljamo najpomembnejše informacije glede izvršbe na podlagi verodostojne listine s poudarkom na položaju potrošnika.

V izvršilnem postopku upnik s pomočjo sodišča pride do poplačila svoje terjatve. Izvršilni postopki so najbolj množični sodni postopki, zato je prav, da poznate osnove, ne glede na to, na kateri strani se boste morebiti znašli.

Postopek izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki sicer ni obsežen, a je zaradi hitrih sprememb in spreminjajoče sodne prakse zahteven za uporabo.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Najpogostejša verodostojna listina, ki je podlaga za izvršbo, je račun, lahko pa je to tudi izpisek iz poslovnih knjig, menica, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja, idr.

Med obveznimi sestavinami računa je rok plačila; če ga zamudimo, postanemo dolžnik.

Je opominjanje dolžnika obvezno?

Opomin je način mehke prisile, potrošniku pa ga morajo obvezno poslati zgolj tista podjetja, ki zagotavljajo javne storitve in dobrine, za ostala podjetja pa to ne velja. Če potrošnik zamudi s plačilom, ga mora takšen dobavitelj opomniti in mu dati najmanj 15-dnevni dodatni rok za plačilo.

Bodite pozorni na stroške opomina, saj jih ponudniki zaradi svobode, ki si jo vzamejo pri zaračunavanju, pogosto poimenujejo drugače (npr. poziv, strošek upravljanja s terjatvami ...). V primerih, ko je opomin obvezen, zakon določa, da stroški opomina ne smejo presegati dejanskih stroškov njegove izdelave in pošiljanja, hkrati pa tudi ne višine zakonskih zamudnih obresti.

Za opomin vam lahko zaračunajo nižjega od obeh zneskov, če pa je znesek višji, je to razlog za reklamacijo in kasneje ugovor. Opominjanje dolžnikov je priporočljivo tudi za tiste ponudnike, ki k temu niso zavezani, saj je lahko neplačilo posledica napake, ki jo opomin hitro reši.

Ne ignorirajte opomina!

Navežite stik z upnikom in se poskusite dogovoriti o načinu plačila dolga. Tak dogovor naj bo vedno v pisni obliki, saj so ustni dogovori težko dokazljivi. Dolžnikov dejavni pristop v začetni fazi lahko prepreči kasnejšo izvršbo in visoke izvršilne ter sodne stroške.

Če ste dolg po opominu poravnali, obvestite o tem upnika!

Nekateri upniki imajo precej slabo evidenco, zato se z obvestilom o plačilu lahko izognete kasnejšim zapletom, npr. vložitvi izvršbe.

Kako pravilno reklamirati račun?

Če ste od podjetja dobili račun, ki je previsok ali nima pravne podlage, ga zavrnite v pisni obliki. Bodite pozorni na rok za reklamacijo računa in na vsebino, saj pavšalne navedbe (npr. z računom se ne strinjam) nimajo veliko teže ne v razmerju s ponudnikom ne kasneje na sodišču.

Roki za reklamacijo se razlikujejo, zapisani pa so na računu ali v splošnih pogojih. Večinoma je treba reklamacijo vložiti v 8 dneh od prejema računa, za telefonski račun pa zakon določa 15- dnevni rok.

Če ugovarjate le delu računa, je prav, da nesporni del plačate, sporni del pa pravočasno, obrazloženo in v pisni obliki zavrnete. S tem se izognete plačilu zamudnih obresti za nesporni del in nepotrebnim stroškom, saj višina zahtevka vpliva tudi na višino odmerjenih stroškov v morebitnem kasnejšem sodnem postopku.

Reklamacijo računa pošljite s priporočeno pošto ali na elektronski naslov, ki ga je navedel prodajalec, in dokazilo o tem skrbno shranite, saj je dokaz, da ste račun res reklamirali in kdaj ste to storili.

Prejeli ste sklep o izvršbi

Sodišče na podlagi upnikovega predloga izda sklep o izvršbi. Ko prejmete sklep, ga natančno preglejte. Če dolg ni sporen, račun čim prej poravnajte, vključno s stroški upnika, ki so navedeni na koncu sklepa. Podatke in sklic za nakazilo so zapisani v sklepu.

Če imate utemeljen razlog, da se s sklepom ne strinjate, ugovarjajte. Paziti pa morate, da ne zamudite roka za ugovor; ta je 8 dni od prejema sklepa. Sodišče bo nepravočasni ugovor zavrglo, četudi je utemeljen.

Če kot dolžnik pravočasno vložite ugovor na sklep in ga ustrezno utemeljite, sklep o izvršbi ne postane pravnomočen, o ugovoru pa odloča sodišče v pravdnem postopku. Šteje se, da v času do odločitve o ugovoru verjetnost obstoja upnikove terjatve ni tako velika, da bi dopuščala blokado dolžnikovega premoženja.

Ste dolg med tem poravnali?

Prejeli ste sklep o izvršbi, poklicali upnika, ki je ugotovil, da mu nič (več) ne dolgujete. Je treba sklepu kljub temu ugovarjati? Ni nujno – od upnika zahtevajte, da predlog za izvršbo umakne (in vam za to pošlje dokazilo), na podlagi česar bo sodišče ustavilo postopek.

V primeru, da upnik predloga za izvršbo kljub poplačilu dolga ne želi ali ga pozabi umakniti, pa morate zoper sklep ugovarjati, sicer bo sodišče postopek nadaljevalo, sklep o izvršbi bo postal pravnomočen in izvršba bo izvršena iz vašega premoženja.