Ali lahko banka, ko gre na primer za plačilo stroškov pogreba iz sredstev na računu ali izplačila dedičem, zaračuna višje nadomestilo, kot če bi šlo za običajni plačilni nalog?

Ker v navedenih primerih ne gre za izvršitev plačilnih transakcij na podlagi s strani plačnika predloženih standardiziranih plačilnih nalogov, temveč za izvršitev plačilnih nalogov na podlagi nestandardizirane dokumentacije, lahko banka pod določenimi pogoji zaračuna višje (ali nižje) nadomestilo.

Področje nadomestil v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki med drugim določa, da lahko ponudnik plačilnih storitev uporabniku v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije zaračuna le nadomestila, o katerih je predhodno obvestil uporabnika.

Ponudnik plačilnih storitev lahko te informacije posreduje s pogodbo, ki jo glede izvrševanja plačilnih transakcij sklene z uporabnikom, lahko pa tudi v obliki cenika, ki predstavlja sestavni del okvirne pogodbe. Nadomestila morajo biti primerna in v skladu z dejanskimi stroški, ki nastanejo. Zakon višine nadomestil v primeru, ki ga obravnavamo ne predpisuje niti je na kakršenkoli način ne omejuje.

Višino nadomestil za opravljanje plačilnih storitev torej določa ponudnik plačilnih storitev sam v skladu s svojo poslovno politiko, pri tem pa lahko upošteva tudi dejstvo, da gre za izvršitev plačilnih nalogov na podlagi nestandardizirane dokumentacije, ki lahko zahteva poglobljen pregled oziroma dodatno skrbnost in odgovornost banke.

V določenih primerih – ko gre za izvršitev plačilnih nalogov na podlagi nestandardizirane dokumentacije – lahko torej banka zaračuna višje nadomestilo, a mora to biti jasno zapisano v ceniku ali v pogodbi.