Dne 26.1.2023 je stopil v veljavo nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). Spremembe so predvsem posledica prenosa treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, s čimer se zagotavlja poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. Vanj pa so vključene tudi določbe prej samostojnega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

ZVPot-1 prinaša pomembne spremembe na področju garancije, stvarne napake, prepoveduje dvojno kakovost blaga ter prinaša več transparentnosti za potrošnike pri nakupih na spletih tržnicah ter označevanju popustov, če izpostavimo le nekatere.

1. Kdaj je zakon začel veljati?

Datum začetka veljavnosti novega zakona je 26. 1. 2023.

2. V katerih primerih velja še prejšnji zakon?

Za vse prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene pred 26. 1. 2023, se bodo tudi po tem datumu uporabljale določbe starega zakona.

3. Uveljavljanje neskladnosti blaga (stvarna napaka v prejšnjem zakonu)

Do vključno 25.1.2023 je lahko potrošnik prosto izbiral med tem, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine.

Novi zakon pa uvaja pravico do zavrnitve in vrstni red uveljavljanja zahtevkov

V primeru stvarne napake oz. po novem neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot 30 dneh po njegovi dobavi, ima potrošnik pravico do zavrnitve – v tem času lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo.

Če se neskladnost pokaže v več kot 30 dneh, lahko potrošnik od prodajalca najprej zahteva:

1. Popravilo ali zamenjavo blaga z novim in brezhibnim (izbira je, razen nekaj izjem, na strani potrošnika).
2. Če prodajalec tega ne bo izpolnil, bo potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine (torej odstopil od pogodbe).

ZVPot-1 podaljšuje obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave s 6 mesecev na 1 leto. Znotraj tega obdobja je prodajalcu tisti, ki mora dokazovati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo.

4. Garancija se lahko uveljavlja le pri garantu, enomesečne obvezne garancije za rabljene izdelke več ni

Potrošnik bo od jutri dalje lahko garancijo uveljavljal le pri garantu. Garant je običajno proizvajalec izdelka, v primeru uvoženih izdelkov pa za proizvajalca šteje tudi uvoznik in distributer izdelka. Pozor, prodajalec izdelka je garant le, če izda garancijski list.

Prejšnji zakon, ki bo še vedno veljal za vse izdelke, ki bodo kupljeni pred 26. 1. 2023, določa, da lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova garancije tako pri proizvajalcu kot pri prodajalcu izdelka, za katerega je bil izdan garancijski list.

Skrajšuje se tudi rok, v katerem mora garant odpraviti napake.

1. Za izdelke, dane na trg pred začetkom uporabe ZVPot-1, bo še naprej veljal 45-dnevni rok.
2. Za izdelke, ki bodo dani na trg pozneje, se rok za popravilo skrajšuje na 30 dni.

Ta rok se bo lahko podaljšal za 15 dni, če bo proizvajalec še pred iztekom prvotnega roka o tem obvestil potrošnika in mu hkrati navedel razloge za podaljšanje.

5. V izogib različnim razlagam dodatna določila glede nepoštenih pogodbenih pogojev

Ureditev v novem zakonu vsebinsko ostaja enaka, vendar z dodatnim določilom v 23. členu odpravlja možnost različne razlage, ki se je pojavila v sodni praksi. Kot navajajo pri ZPS je bilo v preteklosti največ primerov uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev na področju bančnih storitev (kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švicarskih frankih, negativne vrednosti referenčne obrestne mere euribor itd.).

6. Več pozornosti digitalnemu svetu

Na novo se ureja področje digitalnih vsebin in digitalnih storitev ter obveznih jamstev za njihovo skladnost.

ZVPot-1 bo torej zajemal tudi računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno.

Določena je obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve, potrošnik pa bo imel, podobno kot pri prodaji blaga, na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti (na primer normalno delovanje izdelka) (sorazmerno znižanje kupnine, odstop od pogodbe, vračilo celotne kupnine).

Določbe o pogodbah o dobavi digitalne vsebine ali storitve se bodo uporabljale tudi za pogodbo, s katero se potrošnik zaveže, da bo podjetju namesto kupnine "za plačilo" posredoval svoje osebne podatke, podjetje pa jih bo potem uporabilo za namene, ki presegajo sam prvotni nakup (dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve; npr. uporaba storitev mobilne aplikacije, podjetje pa jih uporablja za trženje in jih pošilja tretjim osebam).

7. Spletne tržnice bodo morale biti bolj transparentne ter opustiti morebitno skrito oglaševanje in lažno podajanje ocen, priporočil kupcev

Spletne tržnice (na primer Wolt, Mimovrste) bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb (na primer po priljubljenosti, ceni ali morda prilagojeno glede na prejšnje nakupe potrošnika), s kom se v konkretnem primeru sklepa pogodba in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika.

8. STOP dvojni kakovosti blaga

ZVPot-1 kot zavajajočo poslovno prakso šteje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga). Zakon takšno poslovno prakso prepoveduje. Predvidena globa za kršitve te določbe je od 5000 pa vse do 50.000 evrov.

9. Podjetja bodo pri ponujanju popustov morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno

ZVPot-1 bolj jasno opredeljuje obveznost podjetij glede ponujanja popustov. Pri znižanju cen blaga bodo morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno, pri čemer se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem.

V primerih, ko podjetje ceno niža postopoma in neprekinjeno, za prejšnjo ceno iz te določbe šteje cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvim znižanjem.